Zec 7 | SloKJV | STEP | Pripetilo se je v četrtem letu kralja Dareja, da je Gospodova beseda prišla Zahariju na četrti dan devetega meseca, celó v kislévu,

Zechariah 7

7. Poglavje

1 Pripetilo se je v četrtem letu kralja Dareja, da je Gospodova beseda prišla Zahariju na četrti dan devetega meseca, celó v kislévu, ^{▼▼[Zaharija je že dve leti preroško služil Judom v Jeruzalemu.]} 2 ko so poslali v Božjo hišo Sarécerja in Regem Meleha in njune može, da molijo ^{▼▼molijo…: hebr. rotijo Gospodovo obličje.} pred Gospodom 3 in da govorijo duhovnikom, ki so bili v hiši Gospoda nad bojevniki in prerokom, rekoč: „Ali naj bi jokal v petem mesecu in se zadrževal, kot sem to počel ta mnoga leta?“

4 Potem je prišla k meni beseda Gospoda nad bojevniki, rekoč: 5 „Govori vsemu ljudstvu dežele in duhovnikom, rekoč: ‚Ko ste se postili ^c in žalovali v petem in sedmem mesecu, celo teh sedemdeset let, ali ste se sploh postili meni, celó zame? 6 In ko ste jedli in ko ste pili, mar ^{▼▼mar…: ali, ne bodite vi tisti, ki jeste zase in pijete zase.} niste jedli zase in pili zase? 7 Mar naj ^{▼▼naj…: Mar niso to besede.} ne bi slišali besed, ki jih je Gospod klical po prejšnjih ^{▼▼prejšnjih: hebr. roki prejšnjih prerokov.} prerokih, ko je bil Jeruzalem naseljen in v uspevanju in njegova mesta okoli njega, ko so ljudje naseljevali jug in ravnino?‘“ ^g

8 Gospodova beseda je prišla Zahariju, rekoč: 9 „Tako govori Gospod nad bojevniki, rekoč: ‚Izvajajte ^{▼▼Izvajajte…: hebr. Sodite sodbo resnice.} resnično sodbo in izkazujte usmiljenje in sočutja vsakdo svojemu bratu, ^{▼▼[Niso bili čistih src, temveč so post izvajali kot verski ritual. Post ni samo biti brez hrane, temveč da zanikaš sebe in potrebe drugih postavljaš pred svojimi.]
,} ^j 10 in ne stiskajte vdove, ^k niti osirotelega, niti tujca, niti revnega, in naj si nihče izmed vas v svojem srcu ne domišlja zla zoper svojega brata. 11 Toda zavrnili so, da bi prisluhnili in odmaknili ^{▼▼odmaknili…: hebr. nastavili so odpadniško ramo.} so ramo in si zamašili svoja ušesa, da ne bi slišali. 12 Da, svoja srca so naredili kakor diamantni kamen, da ne bi slišali postave in besed, katere je Gospod nad bojevniki poslal po svojem duhu po prejšnjih ^{▼▼prejšnjih…: hebr. roki prejšnjih prerokov.} prerokih, zato je prišel velik bes od Gospoda nad bojevniki. 13 Zato se je zgodilo, da kakor je on klical in niso hoteli slišati, tako so ⁿ klicali in nisem hotel slišati,“ govori Gospod nad bojevniki, 14 „temveč sem jih z vrtinčastim vetrom razkropil med vse narode, katere niso poznali. Tako je bila dežela za njimi zapuščena, da noben človek ni šel skoznjo niti se ni vrnil, kajti prijetno ^{▼▼prijetno…: hebr. želeno deželo.} deželo so spremenili v opustošeno.“